Oživljanje je vrsta postopkov, s katerimi pomagamo prizadetemu, ki je zaradi poškodbe ali nevarne bolezni nenadoma prenehal dihati in mu je prenehalo biti srce. Je reševanje iz navidezne ali klinične smrti. Pri navidezni smrti sta dihanje in delovanje srca tako neznatna, da ju z vidom, tipom in sluhom ne zaznamo več. Popolno prenehanje dihanja in utripanja srca imenujemo klinična smrt. Čas, ki je potekel od trenutka, ko je ponesrečeni prenehal dihati, do začetka oživljanja, je zelo pomemben in odloča o uspehu ali neuspehu oživljanja, zato je z oživljanjem potrebno pričeti čim prej.
Napotki za oživljanje
Izostalo naravno dihanje naj nadomesti umetno dihanje z usti, za kroženje krvi, kadar odpove srce, pa poskušamo z zunanjo masažo srca. Umetno dihanje z usti je preprosto in nenevaren ukrep, ki se ga lahko naučimo. Zunanja masaža srca pa terja širše znanje o zgradbi in delovanju srca in dihal, pa tudi praktičnost izkušenost. Z nepravilnim ravnanjem lahko povzročimo nevarne poškodbe, ki lahko ogrozijo poškodovančevo življenje. Pri večini oseb, ki jih oživljamo, že zgolj umetno dihanje zadostuje za oživitev. Z umetnim dihanjem z usti oživljamo poškodovance in nenadno obolele, ki so prenehali dihati. Zlasti to velja za:
- utopljence, če le niso bili pod vodo dlje kot pol ure
- obešence in druge zadušence (stisnjene, zaprte v neprodušnih prostorih. Zasute, z zamašenimi dihalni potmi itd.)
- zastrupljene z alkoholom, plini, zdravili
- poškodovane zaradi električnega toka ali strele
- ranjene s poškodbami na glavi, če so obležali brez znamenj življenja
- zelo podhlajene
- tiste, ki jih je zadela srčna kap, četudi niso poškodovani
- novorojenčke brez znamenj življenja in brez očitnih mrliških sprememb
- druge primere, ko so prizadetim nenadoma in nepričakovano odpovedale življenjske funkcije. Ne oživljamo kroničnih bolnikov ali poškodovancev, pri katerih so odpovedale življenjske funkcije po postopnem dolgotrajnem slabšanju, takih, ki so nedvomno mrtvi 10 minut ali več, in tudi ne poškodovancev, pri katerih je očitno, da ne morejo živeti
VODDO metoda
V – VARNOST
O – ODZIVNOST
D – DIHALNA POT
D – DIHANJE
O – OBTOK
DR ABC metoda
D
danger – odstranitev nevarnosti
R
response – odzivnos
A
airway – sprostitev dihalnih poti
B
breathing – umetno dihanje oziroma
C
circulace – umetna cirkulacija oziroma zunanja masaža srca
Pri oživljanju odrasle osebe najprej začnemo z zunanjo masažo srca. Že samo tako lahko rešimo človeško življenje.
Pri poškodovancu moramo najprej sprostiti dihalne poti tako, da mu z eno roko na čelu zvrnemo glavo, z drugo dvignemo brado (t.i trojni prijem). Nato odstranimo ovire v ustih, žrelu ali grlu. Sledi zunanja masaža srca:
- Poškodovanca obrnemo na hrbet na trdo podlago, če že ni v tem položaju.
- Dlan ene roke položimo na sredino prsnega koša, čeznjo položimo drugo roko in prepletemo prste.
- 30x stisnemo prsni koš, pri vsakem stisu naj se prsni koš vda za 4 do 5 cm. Pomembna je tudi hitrost masaže – približno 100 stisov/min.
Zunanji masaži sledi umetno dihanje oz. napihovanje ponesrečenčevih pljuč:
- Sprostimo dihalno pot, glavo potisnemo nekoliko nazaj in zatesnimo nosnici.
- 2x vpihnemo toliko zraka, da se poškodovančev prsni koš opazno dvigne. Pri tem opazujemo izdih poškodovanca.
- Nato nadaljujemo s 30 stisi prsnega koša.
- Ponovimo 2. in 3. korak
Pri oživljanju otrok najprej začnemo s 5-imi umetnimi vpihi, nato nadaljujemo z oživljanjem v razmerju 30:2 kot pri odraslih. Klic na 112 pri oživljanju otroka kličemo šele po minuti oživljanja. Pri dojenčku izvajamo masažo narahlo z dvema prstoma.