Rane in njihova oskrba

Vsako nasilno prekinitev celotnosti kože in sluznic oz. telesne površine, ki lahko zajema povrhnja in tudi globoka telesna tkiva, imenujemo rane. Brez ustrezne pomoči se pogosto konča s smrtjo, kajti pri ranah grozi nevarnost krvavitve in okužbe. Vsak ostri ali topi predmet glede na obliko, velikost, silo, kot delovanja in druge okoliščine povzroči rano določenega videza in morfoloških značilnosti.

Vrste ran

Praske in odrgnine nastanejo, če se odrgnemo ali oprasnemo po trdem ali robatem predmetu. Pri tem nastanejo površinske rane.

Vbodnine povzročajo igle, žeblji, bodala ali drugi ostri predmeti. V takih primerih je vstopna rana na koži ali sluznici majhna in se z ozkim kanalom konča v globlje ležečem tkivu ali pa nasprotni strani prodre ven. Ponavadi so globoke in segajo tudi v telesne votline.

Ureznine in vsekanine so rane povzročene z ostrim predmetom. Rane so po globini različne in poleg kože in podkožja so pogosto poškodovane tudi globlje ležeče strukture in tkiva, redkeje kosti in organi.

Razpočene rane nastanejo pri delovanju tope sile na kožo ali sluznico, napeto čez trdo podlago. R Ra az zt tr rg ga an ni in ne e so najpogostejša vrsta ran. Povzročijo jih razni stroji, orodje ali robati predmeti. So različno globoke, s številnimi žepi in tuneli.

Zmečkanine in udarnine nastanejo zaradi delovanja velike sile na majhno telesno območje, npr. pri zasutjih, ukleščenjih, … Pri tem se zmečkajo vsa mehka tkiva in nastanejo zdrobljeni zlomi kosti. Prepoznamo jih po deformaciji prizadetega dela telesa.

Strelne rane povzročijo izstrelki. So različno globoke, ponavadi pa zelo globoke. Pogosto najdemo vstelno (manjšo) in izstrelno (večjo) rano.

Ugriznine nastanejo zaradi človeškega ali živalskega ugriza. Pri tej rani je zelo velika možnost okužbe z različnimi klicami. A

Amputacije so najhujša oblika odprte poškodbe udov. Razlikujemo popolne amputacije, kjer so popolnoma pretrgana vsa tkiva in nepopolne amputacije, kjer se ud oz. del telesa drži telesa.

Prva pomoč pri ranah

Ranjeni del telesa odkrijemo. Obleke ne slečemo prek rane, temveč jo razparamo po šivu. Rane se ne smemo z ničemer dotikati, da je ne okužimo. Če rana močno krvavi, moramo najprej ustaviti krvavitev, pri čemer upoštevamo pravila prve pomoči pri krvavitvah.
Ob prvi pomoči rane ne smemo izpirati ne z vodo ne s katero drugo tekočino, prav tako tudi ne z razkužilom, ali jo s čimerkoli izpirati ali mazati. Izjeme so ugriznine, umazane plitve rane ali zmazane odrgnine, ker se lahko okužimo in pride do sepse (bakterije preplavijo krvni obtok).
Prav tako ne smemo odstranjevati ničesar iz rane, ne koščkov obleke, ne peska, blata, strnjene krvi in podobnega. Prepustimo vse to zdravniku! Le-ta naj rano oskrbi v najmanj prvih šestih urah!
Preden začnemo kakršnokoli opravilo v zvezi z rano, si moramo, če je le mogoče, umiti roke z milom in tekočo vodo.
Rano moramo čim prej oskrbeti z več plastmi sterilne gaze. Najprimernejši je steriliziran prvi povoj. Ko smo gazo položili na rano, je ne smemo več premikati, da iz okolice ne zanesemo v rano kužnih klic. Blazinica prvega povoja naj gleda čez rano vsaj dva centimetra. Obvezo na rano lahko pritrdimo z elastično mrežico, s povojem, s trikotno ruto, s samolepilnim trakom, …
Če nimamo pri roki niti prvega povoja, niti sterilne gaze, prekrijemo rano s kosom čistega, prelikanega belega platna. Blago ali gaza naj prekrivata rano vsaj za dva prsta čez rob.
Pri poškodbah kosti in pri večjih rana na mehkih delih udov moramo poškodovani ud, ko ga povežemo, še imobilizirati.
Ko smo ukrenili vse potrebno za prvo pomoč, poškodovanca nemudoma napotimo ali odpeljemo k zdravniku.
Posebno nevarne so globinske rane na glavi, na oprsju in trebuhu, ki odpirajo telesne votline.
Pri udarninah se ravnamo po kratici PLOD, kar pomeni počitek, led-hlajenje, obveza in dvig uda. Pri stisnjenih udih in zmečkaninah bolečine blažimo s hladnimi obkladki, ud pa previdno imobiliziramo.