Vrstni red nudenja

  • Preglej situacijo: Preden začnemo dajati poškodovancu prvo pomoč, si moramo hitro ogledati njegov položaj in okolico, da ugotovimo, zaradi česa je nastala poškodba, kaj moramo storiti in česa ne smemo.
  • Varen prostor: Če je prostor, kjer poškodovanec, neprimeren in ogrožen, v primeru vojne v nevarnosti pred sovražnikom, ga prenesemo na varno.
  • Položaj poškodovanca: Če je poškodba hujša, naj poškodovanec čim udobneje leže na tla na primerno mesto, če v bližini ni primernih ležišč. Podložimo mu plašč, suknjič, odejo ali kak drug primeren mehak predmet. Poškodovanca moramo prenesti previdno, da mu ne prizadenemo novih poškodb (glej poglavje o prenosu in prevozu poškodovancev). Drugače pa dajemo prvo pomoč na kraju nezgode, da bi prizadetega čim manj premikali. Kakršnokoli premikanje in vlačenje prizadetega je lahko usodno, posebej če ima poškodovano hrbtenico. V takem primeru je glede prve pomoči za poškodovanca najpomembnejše, da ga zavarujemo in preprečimo poslabšanje stanja, še posebej pomembno pa je, da preprečimo zadušitev. Pri vsem tem, ko pomagamo drugim, pa ne pozabimo na svojo varnost. Bodimo pozorni zlasti pri poškodbah z električnim tokom, požarih, potresih in poplavah.
  • Kliči na pomoč: Kadar narava poškodbe to, zahteva, poskrbimo za to, da so o poškodbi obveščeni reševalci oziroma zdravnik.
  • Vitalne funkcije, krvavitve in oživljanja – nudenje prve pomoči: Pri poškodovancu moramo biti najprej pozorni na neposredne nevarnosti za življenje, npr. (po vrstnem redu) nezavest, prenehanje dihanja in bitja srca, huda krvavitev, šok ali nagle zastrupitve. Ko pri poškodovancu skušamo ugotoviti vrsto in obseg poškodbe, je treba predvsem ugotoviti, ali je poškodovanec pri zavesti, in sicer tako, da ga na rahlo streseš in glasno ogovoriš. Če ni pri zavesti, preverimo, če poškodovanec diha – gledaš, ali se poškodovancu prsni koš dviga, ali občutiš njegov izdih skozi nos in pri tem poslušaš poškodovančev vdih in izdih. Če diha, potem nezavestnega damo v stabilen bočni položaj:
    • pokleknemo obenj z zdrave oz. manj poškodovane strani
    • bližnjo roko odročimo v pravem kotu, tako da je z dlanjo obrnjena navzgor;
    • drugo roko potegnemo čez prsi in položimo dlan na bližnje lice;
    • bolj oddaljeno nogo dvignemo v kolenu in jo potegnemo kvišku tako, da ostane stopalo na tleh;
    • medtem ko držimo njegovo roko ob licu, z drugo roko nad kolenom potegnemo nezavestnega proti sebi in ga tako obrnemo na bok
    • glavo potisnemo rahlo nazaj. Če nezavesten leži na hrbtu, mu namreč jezik lahko zdrkne v žrelo in zamaši dihalne poti ali pa se zaduši z izbljuvki oziroma s krvjo.
  • Če ne diha, moramo takoj poklicati 112, nato ugotoviti vzrok ter začeti z umetnim dihanjem. Nato moramo pregledati, ali poškodovanec močno krvavi. V tem primeru moramo krvavitev takoj ustaviti. Če je potrebno začnemo z oživljanjem (glej poglavje o oživljanju). Poškodovanca, ki je pri zavesti, pomirimo, vzpodbudimo in vprašamo, kako je nastala poškodba. Če je nezavesten, pa zberemo podatke od prič. Nazadnje ugotavljamo morebitni šok ali zastrupitev.

  • Prihod reševalne službe in transport v bolnišnico: Če je potrebno, pokličemo še reševalce. Vedeti moramo, da lahko storimo usodno napako, če poškodovanca s prelomljeno golenjo, stegnenico, hrbtenico ali poškodovano glavo prevažamo v nepravilnem položaju in z neprimernim vozilom, ne da bi ga prej imobilizirali. Tako se mu stanje le še poslabša, pride do šoka, pri poškodbah hrbtenice pa se med prevozom še bolj poškoduje kostni mozeg. Ob vsem tem se zaradi nepravilnega položaja v vozilu nezavestni poškodovanec lahko tudi zaduši. Zato huje poškodovano osebo lahko prepeljemo v zdravstveno ustanovo samo z rešilnim avtomobilom. Med prevozom, prenosom in tudi ko poškodovanec čaka na prevozno sredstvo, mora biti v pravilnem položaju, ki je odvisen od vrste poškodbe.