V majhnem kraju Brezje pri Mariboru je bilo 15. marca 1929 ustanovljeno naše društvo pod imenom Prostovoljno gasilsko društvo Devica Marija Brezje. Ustanovitelji, krajani Brezja, so bili navdušeni gasilci, ki so že aktivno sodelovali v gasilskem društvu Zrkovci. Zavedali so se naraščajoče nevarnosti požarov in drugih nesreč ter so se odločili ustanoviti lastno gasilsko društvo. Zbrali so denar za prošnjo za ustanovitev društva, ki so jo poslali Dravski banovini. Ustanovni člani, med katerimi so bili August Ferlinc, Miroslav Ješnik, Martin Duh, Ferdinand Krajnc, Franc Fojtl St., Henrik Wračič in Roman Krobat, so sami darovali sredstva.
Na prvem občnem zboru je bil izbran upravni odbor, ki je vključeval predsednika Avgusta Ferlinc, poveljnika Miroslava Ješnika, tajnika Franca Fojtla St., blagajnika Franca Krajnca St. ter odbornika Henrika Wračiča in Ljuba Bovčiča. Kljub pomanjkanju opreme, orodja in prostorov je društvo delovalo z veliko voljo in željo pomagati. Prvo orodje in opremo, vključno z ročno brizgalno, je društvu podaril lastnik Pohorskega dvora, ki je bil goreč podpornik gasilskih dejavnosti. V prvem letu delovanja so sodelovali pri gašenju požarov stanovanjske hiše Moderničevih, gostilne Klašič ter v sosednjih Dogošah. Ob koncu leta 1929 je v društvu delovalo 21 gasilcev, kar priča o njihovi izredni zagnanosti.
Že leto dni po ustanovitvi društva, leta 1930, so uspeli kupiti zemljišče za prvi gasilski dom v Brezju, ki je bil končan leta 1932. S sredstvi, zbranimi s tombolami, veselicami, nastopi dramske skupine in gasilske godbe, ki je delovala znotraj društva, ter z prostovoljnimi prispevki prebivalcev kraja, so uspeli pridobiti potrebna finančna sredstva. Krajani Brezja so že od začetka podpirali delovanje društva. Leta 1934 so nabavili prvo gasilsko vozilo Daimler Benz, kar je še povečalo zagon članstva za še bolj aktivno delovanje. S tako pridobljeno opremo in usposobljenostjo so lahko hitreje in bolj učinkovito nudili pomoč v primeru požarov in drugih nesreč.
Med drugo svetovno vojno je delovanje društva zaradi okupacije zamrlo, vendar so se takoj po vojni aktivni člani ponovno zbrali in začeli obnavljati društvo. Leta 1949 so društvu podarili gasilski avto, ki so ga s pomočjo krajank in krajanov obnovili. To je bil pomemben mejnik pri ponovni vzpostavitvi gasilske dejavnosti v kraju.
Leta 1954 je bila zgrajena nova, sodobna gasilska stavba, ki je omogočila boljše delovne pogoje. Gradnjo so ponovno omogočili prostovoljni prispevki prebivalcev Brezja, ki so tudi sami aktivno sodelovali pri gradnji. V naslednjih letih je društvo nadaljevalo z nabavo opreme in vozil, kar je še izboljšalo njihovo pripravljenost za intervencije.
Leta 1971 je društvo kupilo motorno brizgalno znamke RotaX, leta 1972 pa prvo novo vozilo, IMV 1600. Leta 1976 so člani predelali vozilo TAM 5500 v gasilsko avtocisterno s 4500 litri vode. Leta 1986 je društvo pridobilo orodno vozilo TAM 80 T3, leta 1997 pa kombinirano vozilo TAM 190 od Javnega zavoda za zaščito in reševanje ter motorno brizgalno Rosenbauer. V letu 2002 smo nabavili vozilo Renault Master, leta 2011 vozilo GVC 16/25 Mercedes Atego, leta 2012 GVM-1 Citroen Jumper, ter leta 2014 prikolico z opremo za neurja, imenovano PMB. Najnovejši pridobitvi društva sta nov GVM Ford Tourneo Custom Limited, kupljen v letu kupljen v letu 2019, in VGV Ford Ranger 2.0, pridobljen v letu 2021.
Skozi leta smo nenehno posodabljali in nadgrajevali našo gasilsko opremo. Skrbimo za redno vzdrževanje in pregledovanje vseh naših sredstev, da bi zagotovili njihovo brezhibno delovanje v kritičnih trenutkih.
Poleg osnovnega poslanstva, ki je nudenje pomoči v primeru nesreč, so člani društva posvečali tudi veliko pozornost delu z mladimi. Leta 1970 so ustanovili mladinsko desetino, ki je omogočila aktivno vključevanje mladih v gasilsko dejavnost. V letu 1990 pa je bila ustanovljena ženska desetina, s čimer so se pridružile tudi ženske v njihovih vrstah.
Prostovoljno gasilsko društvo Devica Marija Brezje je v vseh teh letih izkazalo veliko požrtvovalnosti, predanosti in želje po pomagati skupnosti. S svojim prostovoljnim delom so prispevali k večji varnosti in blaginji prebivalcev kraja ter širše okolice.